Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je vladi v dopolnitev vrnil tri ključne zakonske predloge, ki urejajo delovanje regionalnih urgenc za porodništvo, nova pravila za delo zdravnikov po pogodbi ter sistem upravljanja čakalnih seznamov. Predsednik je zahteval izboljšave besedil, preden jih ponovno obravnava. Po mnenju opozicijskih socialistov (PS) ta odločitev predstavlja dobro novico in priložnost za vlado, da vzpostavi širši dialog s predstavniki zdravstvenega sektorja ter drugimi političnimi strankami. Vlada je potrdila prejem zahteve po izboljšavi odlokov, ki se nanašajo na zaposlovanje zdravnikov pogodbenikov in centralizacijo nujne pomoči. Socialisti poudarjajo, da je ta korak nujen za zagotovitev stabilnosti v zdravstvenem sistemu, saj trenutni predlogi ne uživajo zadostne podpore stroke. Dogajanje kaže na določeno mero napetosti med predsednikom države in vlado pri implementaciji zdravstvene reforme.

Francoski zdravniki zasebniki in zaposleni v zasebnih klinikah so v ponedeljek začeli desetdnevno stavko, ki so jo sindikati označili za dogodek brez primere v zadnjih treh desetletjih. Glavni razlogi za protest so usmerjeni proti novi zakonodaji o financiranju socialnega varstva za leto 2026, ki je bila sprejeta 16. decembra, ter proti vladnim politikam, ki po mnenju zdravnikov ogrožajo njihovo svobodo pri delu. Stavka vključuje zaprtje ordinacij in zaustavitev operativnih posegov v zasebnih klinikah, kar bi lahko povzročilo dodaten pritisk na že tako obremenjen javni zdravstveni sistem. Zdravstveni delavci nasprotujejo predvsem nezadostnemu proračunu glede na naraščajoče potrebe prebivalstva, povečanemu nadzoru nad predpisovanjem bolniških odsotnosti ter ukrepom, ki oblastem omogočajo enostransko zniževanje cen zdravstvenih storitev brez socialnega dialoga. Poleg tega se zasebni zdravniki bojijo morebitnih omejitev pri svobodi izbire lokacije za vzpostavitev novih praks, o čemer trenutno razpravlja francoski parlament. Po navedbah sindikalnih voditeljev, kot je Frank Devulder iz sindikata CSMF, je nezadovoljstvo na terenu izjemno visoko, saj se zdravniki počutijo izdane s strani države.

Nemška vladna koalicija je pripravila načrt za učinkovitejšo porazdelitev terminov v zdravstvenem sistemu, ki predvideva ključno vlogo osebnih zdravnikov pri usmerjanju bolnikov k specialistom. Cilj novega sistema je skrajšanje dolgih čakalnih dob in optimizacija oskrbe, saj naj bi družinski zdravniki prevzeli vlogo koordinatorjev pri iskanju prostih terminov. Po ocenah pripravljavcev načrta bi takšna organizacija omogočila hitrejši dostop do potrebne zdravniške pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Ob tem pa so se oglasili zagovorniki pravic bolnikov, ki opozarjajo, da zgolj sprememba načina naročanja ne bo rešila vseh težav v zdravstvu. Poudarjajo, da morajo specialisti prevzeti večjo odgovornost pri pojasnjevanju izvidov bolnikom, saj trenutna praksa pogosto pušča ljudi v negotovosti. Po njihovem mnenju bi morala biti jasna komunikacija med zdravnikom in pacientom prednostna naloga, saj bi to zmanjšalo število nepotrebnih ponovnih obiskov in izboljšalo splošno kakovost zdravstvenih storitev.

Republikance skrbi, da bo Trumpovo zbiranje sredstev s super PAC-om MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, izčrpalo denar za vmesne volitve. Strokovnjaki menijo, da bi lahko slabo gospodarsko upravljanje Trumpa negativno vplivalo na uspeh republikancev. Republikanski kongresnik poziva svoje kolege, naj ne bodo več 'lakeji' Trumpa in naj uveljavljajo ustavno moč. Vrhovno sodišče kaže razpoke med konservativnimi sodniki v pomembnem primeru, ki bi lahko Trumpu dal nove pristojnosti nad neodvisnimi agencijami.

Hrvaško ministrstvo za zdravje je napovedalo ambiciozen načrt reorganizacije in vlaganj, ki naj bi do leta 2026 prinesel konkretne rezultate pri modernizaciji zdravstvenega sistema. Po navedbah ministrstva bodo ključni poudarki v prihodnjem obdobju temeljili na digitalizaciji storitev ter večji dostopnosti zdravstvene oskrbe za vse državljane, ne glede na njihovo geografsko lokacijo. Cilj načrtovanih ukrepov je skrajšanje čakalnih vrst in izboljšanje kakovosti obravnave pacientov, kar bi hrvaško zdravstvo približalo sodobnim evropskim standardom. Projekt vključuje močan cikel investicij v infrastrukturo in opremo, s čimer želi vlada zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema. Poleg tehnološkega napredka ministrstvo poudarja tudi pomen močnejše zaščite pravic pacientov in reorganizacijo dela v javnih zdravstvenih zavodih. Čeprav so napovedi usmerjene v leto 2026, uradniki zagotavljajo, da se bodo procesi posodabljanja začeli izvajati takoj, da bi prebivalcem zagotovili učinkovitejšo in uporabniku prijaznejšo javno službo.

Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je vladi v dopolnitev vrnil tri ključne zakonske dekrete, ki zadevajo reformo nacionalnega zdravstvenega sistema. Dokumenti, ki jih je vlada potrdila oktobra, obravnavajo nova pravila za zaposlovanje zunanjih zdravnikov (t. i. 'tarefeiros'), vzpostavitev regionalnih urgentnih služb ter prenovo sistema za upravljanje čakalnih seznamov. Predsednik je ob vrnitvi izrazil potrebo po izboljšavah in dodatnih pojasnilih glede predlaganih ukrepov. Portugalska vlada je v odzivu potrdila prejem predsednikovih pripomb in navedla, da gre za komunikacijo z namenom izpopolnitve zakonodajnih besedil. Ukrep predsednika predstavlja začasno oviro za uveljavitev zdravstvene reforme, ki je bila načrtovana za reševanje kadrovskih stisk in dolgih čakalnih dob v javnem zdravstvu. Vlada bo morala sedaj besedila popraviti ali podati dodatna vsebinska utemeljitve, preden jih predsednik ponovno dobi v podpis.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z resno notranjo krizo in pesimističnimi napovedmi pred prihajajočimi kongresnimi volitvami leta 2026. Vodilni predstavniki stranke opozarjajo na t. i. modri val, ki bi lahko demokratom prinesel prevlado v kongresu, medtem ko se republikanci spopadajo z rekordnim številom upokojitev in odstopov svojih poslancev. Do sedaj je namero o odhodu iz kongresa izrazilo že več kot 50 zakonodajalcev, med katerimi so vidna imena, kot je Marjorie Taylor Greene. Notranji spori glede zdravstvene reforme in razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu so dodatno oslabili moralo v stranki. K volilnemu pesimizmu prispevajo tudi nedavni porazi na lokalni ravni, predvsem v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman prepričljivo zmagala v okrožju, ki je veljalo za ključno bojišče. Hkrati se republikanci soočajo z gnevom volivcev zaradi izteka subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru programa Obamacare, kar je povzročilo drastično povišanje premij za milijone Američanov. V New Yorku je položaj župana zasedel demokratični socialist Zohran Mamdani, kar nakazuje na premik volilnega telesa v levo, medtem ko poskusi republikancev po gerrymanderingu oziroma preoblikovanju volilnih okrajev v državah, kot je Indiana, naletijo na močan odpor in neuspehe.

Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) sta ostro kritizirala nova navodila ministrstva za zdravje glede dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki naj bi začela veljati z novim letom. Združenji opozarjata, da dokument, ki je bil poslan ravnateljem bolnišnic, ni pravno zavezujoč in uvaja neenake kriterije za zaposlene v javnem zdravstvu. Po njunem mnenju gre za poskus prelaganja odgovornosti z zdravstvene administracije na vodstva posameznih zdravstvenih zavodov. Predstavniki zdravnikov izpostavljajo, da bi moralo biti področje dela pri zasebnih ponudnikih urejeno s sistemsko zakonodajo, ne pa z navodili, ki dopuščajo različne interpretacije. Takšna praksa bi po njunih navedbah lahko privedla do samovolje ravnateljev in neenake obravnave zdravnikov glede na bolnišnico, v kateri so zaposleni. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Vilija Beroša se na očitke o pravni praznini navodil še ni podrobneje odzvalo, medtem ko strokovna javnost opozarja na tveganje dodatnega slabljenja javnega zdravstvenega sistema.

Predsednik nemškega združenja zdravnikov obveznega zdravstvenega zavarovanja (KBV) Andreas Gassen se je pridružil pozivom k ponovni uvedbi neposrednih plačil oziroma participacij za bolnike ob obisku zdravnika. Predlog predvideva, da bi bolniki ob vsakem obisku ambulante plačali določen znesek, kar naj bi razbremenilo finančno podhranjen zdravstveni sistem in zmanjšalo število nepotrebnih obiskov v ordinacijah. Gassen poudarja, da so reforme nujne zaradi vse večjega finančnega pritiska na zdravstvene blagajne. Kritiki predloga opozarjajo, da tovrstni ukrepi v preteklosti niso prinesli želenih dolgoročnih rezultatov in da zgolj finančne dajatve ne morejo rešiti strukturnih težav zdravstva. Podoben sistem je v Nemčiji že obstajal, vendar so ga zaradi visoke administrativne obremenitve in minimalnih učinkov na končno stabilnost sistema ukinili. Analitiki poudarjajo, da bi nemško zdravstvo namesto ponovnega uvajanja pristojbin potrebovalo korenite reforme, ki bi naslovile organizacijsko učinkovitost in dolgoročno vzdržnost financiranja brez dodatnega obremenjevanja zavarovancev.

Minnesota je prejela 193 milijonov dolarjev od zveznega programa za podeželsko zdravstvo. Sredstva, dodeljena Ministrstvu za zdravje Minnesote, bodo namenjena predvsem širitvi kadrov v podeželskem zdravstvenem sektorju.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je izpostavilo nujnost sistemske razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in vzdržnosti javnega sistema. Poziv prihaja po odločitvi ustavnega sodišča, ki je del zakona o zdravstveni dejavnosti spoznalo za neustavnega. V združenju poudarjajo, da je brez jasnih pravil ogrožena prihodnost dostopnega javnega zdravstva v državi. Predstavniki združenja so navedli, da spoštujejo sodno odločitev, vendar hkrati opozarjajo na operativne in strukturne težave, ki nastajajo zaradi nejasnih razmerij. Cilj predlaganih sprememb je vzpostavitev pogojev, ki bi omogočili učinkovito delovanje javnih zavodov ob hkratnem definiranju vloge zasebnih izvajalcev. Po njihovem mnenju je to ključni korak za preprečevanje odliva kadra in zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami za ameriški kongres leta 2026 spopada z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo številne upokojitve vidnih članov in upad javnomnenjske podpore. Zaradi ozke večine v predstavniškem domu in zgodovinske težnje, da vladajoča stranka na vmesnih volitvah izgubi sedeže, znotraj stranke vlada pesimizem. K temu prispevajo tudi notranja nesoglasja glede zdravstvene politike in neuspešno komuniciranje dosežkov administracije predsednika Donalda Trumpa, ki se hkrati sooča z očitki o poskusih manipulacije volilne zakonodaje in neprimernem vmešavanju v lokalne kampanje. Demokrati medtem krepijo svoje vrste in po zmagah na nekaterih posebnih volitvah, kot je nedavni uspeh v Iowi, napovedujejo t. i. modri val. Dodatno težavo za republikance predstavlja iztek subvencij za zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo strm porast stroškov za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi trenji in odhodi ključnih akterjev, vključno z odstopom kongresnice Marjorie Taylor Greene, analitiki opozarjajo, da bi lahko rezultat letošnjih kongresnih volitev korenito spremenil razmerje moči v Washingtonu in vplival na nadaljnjo politiko Bele hiše, zlasti glede vprašanj zunanje pomoči in gospodarskih reform.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se spopada z resno krizo vodenja in strategije, medtem ko se pripravlja na kongresne volitve leta 2026. Vodilni predstavniki stranke v predstavniškem domu in senatu opozarjajo na težave pri posredovanju strankarskih dosežkov javnosti, kar se dogaja v času, ko se ameriški državljani soočajo z napovedanim zvišanjem zdravstvenih premij zaradi izteka subvencij iz obdobja pandemije. Notranja razhajanja so se še poglobila zaradi sporov glede zdravstvene politike in objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar hromi delovanje v Washingtonu in povzroča odhode poslancev. Analitiki poudarjajo, da so nedavne posebne volitve v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman prepričljivo premagala republikanskega tekmeca v okrožju, ki so ga republikanci močno napadali, jasen signal za alarm. Profesor Igor Aizenberg z univerze Manhattan opozarja, da bo prihajajoče leto v znamenju kampanje, v kateri bi se nekateri republikanski kongresniki lahko uprli politiki Bele hiše pod vodstvom Donalda Trumpa, zlasti glede vprašanj pomoči Ukrajini. Ti notranji pritiski in neenotnost glede ključnih zunanjepolitičnih vprašanj bi lahko resno vplivali na zakonodajno moč stranke in njene obete na prihajajočih volitvah.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resno notranjo krizo, ki jo zaznamujejo zgodovinsko število upokojitev poslancev in nizka javnomnenjska podpora predsedniku Donaldu Trumpu. Po zadnjih podatkih je namero o odstopu ali neponovni kandidaturi izrazilo že 53 članov kongresa, od tega 30 republikancev, kar resno ogroža njihovo tesno večino v predstavniškem domu. K pesimizmu v konservativnem taboru prispevajo tudi nedavni porazi na lokalnih volitvah, zlasti v zvezni državi Iowa, kjer so demokrati dosegli prepričljivo zmago v okrožjih, ki so bila prej politično precej bolj izenačena. Dodatne težave za republikance predstavlja prenehanje veljavnosti zdravstvenih subvencij iz obdobja pandemije, kar je povzročilo strmo povišanje premij zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov. Medtem ko demokrati za nastalo situacijo krivijo republikansko blokado v kongresu, se znotraj Republikanske stranke krepijo spori glede prihodnje strategije in odnosa do Trumpove politike. Predsednik Trump po navedbah kritikov s svojimi posegi v prerazporejanje volilnih okrajev in pritiski na strankarske kolege dodatno poglablja razkol, kar bi ob vztrajanju nizke podpore lahko vodilo v tako imenovan »modri val« oziroma obsežno zmago demokratov na novembrskih volitvah.

Republikanska stranka se ob vstopu v leto 2026 sooča z resno politično krizo in tveganjem za zgodovinski poraz na prihajajočih vmesnih volitvah v ameriški kongres. Čeprav republikanci trenutno ohranjajo tesno večino v predstavniškem domu, zgodovinski trendi in trenutna javnomnenjska podpora kažejo na možnost t. i. modrega vala, ki bi lahko demokratom vrnil oblast. Položaj stranke dodatno otežujejo številne napovedane upokojitve vidnih poslancev; do zdaj je odstop ali neponovno kandidaturo napovedalo že 30 republikancev, vključno z nekaterimi ključnimi imeni, kar je v določenih primerih posledica nezadovoljstva z notranjo dinamiko stranke in vplivom predsednika Donalda Trumpa. Demokrati napovedujejo volilno zmago tudi zaradi izteka subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru Zakona o dostopni oskrbi (ACA), kar bo po ocenah povzročilo drastičen skok premij za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci v kongresu spopadajo z notranjimi razkoli glede zdravstvene politike in dostopa do datotek Jeffreyja Epsteina, so nedavne posebne volitve v Iowi, kjer je demokratska kandidatka Renee Hardman premagala republikanskega tekmeca za več kot 40 odstotnih točk, poslale opozorilen signal republikanski strategiji. Predsednik Trump medtem poskuša vplivati na potek volitev s prerazporejanjem volilnih okrajev in posegi v delovanje demokratično vodenih mest, kar kritiki označujejo za poskus manipulacije volilne pokrajine.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se pred vmesnimi volitvami leta 2026 sooča z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo številne upokojitve kongresnikov in upad javnomnenjske podpore. Po poročanju več virov republikanci bijejo plat zvona, saj je rekordnih 53 zakonodajalcev že napovedalo umik, kar vključuje 30 republikancev. Med razlogi za odhode so navedeni frustracije zaradi zakonodajnega zastoja v Washingtonu, nizka priljubljenost predsednika Donalda Trumpa ter strah pred napovedanim »modrim valom« demokratov, ki bi lahko prevzeli nadzor nad predstavniškim domom. Dodatne težave za republikance predstavljajo naraščajoči stroški zdravstvenega zavarovanja, potem ko so s 1. januarjem 2026 potekle subvencije iz obdobja pandemije za Zakon o dostopni oskrbi (ACA). Demokratski poslanci opozarjajo, da so volivci zaradi podražitve premij, ki so ponekod narasle za več kot 100 odstotkov, ogorčeni, kar se je že odrazilo na zadnjih posebnih volitvah v Iowi. Tam je demokratska kandidatka Renee Hardman prepričljivo zmagala v okrožju, kjer je bila prednost demokratov prej bistveno manjša, kar analitiki interpretirajo kot jasen signal nezadovoljstva s trenutno administracijo. Predsednik Trump medtem poskuša vplivati na volilno krajino s prerazporejanjem volilnih okrajev in neposrednim vmešavanjem v lokalne kampanje, kar pa sproža odpor celo znotraj lastne stranke. Več republikanskih kongresnikov je javno izrazilo nestrinjanje s predsednikovo retoriko, zlasti glede zunanjepolitičnih vprašanj in pomoči Ukrajini, kar nakazuje na vse večji razkol znotraj stranke pred začetkom uradne kampanje spomladi.

Napoveduje se, da bo Trumpova administracija leta 2026 nadaljevala s trgovinsko vojno, kar naj bi po mnenju ekonomista Josha Lipskega povzročilo kaos. Pričakujejo se tudi nadaljnji spori s predsednikom Federal Reserve Jeromom Powellom. Poleg tega se ugiba, da bi Trump lahko do leta 2026 sprejel kontroverzne odločitve, kot je pomilostitev Ghislaine Maxwell.

Štiriindvajsetdeset zdravstvenih zavarovalnic v Nemčiji je zvišalo prispevne stopnje. Zdravstveni izdatki se letno povečujejo za dvomestne milijardne zneske. Napovedane so reforme, ki naj bi preprečile nadaljnjo rast stroškov, vendar so verjetni tudi rezi v obsegu storitev.

Donald Trump je izjavil, da je goljufija v Kaliforniji, New Yorku in Illinoisu hujša kot v Minnesoti. Te tri države, ki jih vodijo demokrati, so pogoste tarče Trumpove administracije.

V letu 2025 sta bili pogosti besedi "dostopnost" in "odpuščanja" v povezavi z ameriškim gospodarstvom. V ZDA je bilo leto energijske zmede. Trumpova administracija se je borila za financiranje znanstvenikov. Predsednik Trump je leta 2025 izrekel številne tarifne grožnje in trgovinske obljube, od katerih se jih veliko ni uresničilo.